V razpisu z dne 13. aprila 1866, ki je bil naslovljen na župni urad v Selcih, se prvič pojavi misel o ustanovitvi šole v Dražgošah, kjer naj bi bili farani že takrat pripravljeni graditi šolsko poslopje. Vendar je potem stvar za nekaj časa obstala. Leta1889 je župnik Franc Boncelj začel poučevati dražgoško mladino poleg verouka tudi branje, pisanje in računanje. Ker to ni bila redna šola niti ni bilo šolskega poslopja, je poučeval v cerkovnikovi hiši.
Leta 1894 je bila v Dražgošah ustanovljena redna enorazrednica. Šolski okoliš je zajemal vasi Dražgoše in Rudno. Prvi učitelj je bil Ivan Stupica, ki je v Dražgošah služboval do leta 1917. Stupica je ustanovil tudi bralno društvo in posojilnico.
V prvi svetovni vojni je padlo 25 Dražgošanov. Po prvi svetovni vojni so propagirali delovno šolo, poudarjena je bila samostojnost otrok in vzgoja samozavesti. Uveden je bil pouk srbohrvaščine, ročnih del in praktičnega gospodarskega znanja.
V prvih povojnih letih je obiskovalo šolo od 112 do 120 otrok. Zato so leta 1925 šolo razširili v dvorazrednico.
Med drugo svetovno vojno so Nemci vas požgali in porušili, med drugim tudi šolo. Rednega pouka potem do leta 1945 ni bilo. Po vojni so gasilci na Rudnem odstopili svoj gasilski dom za zasilno učilnico, saj v Dražgošah zaradi popolnega porušenja ni bilo mogoče dobiti ustreznega prostora.
V Dražgošah je bilo v šolskem letu 1948/1949 le 40 šoloobveznih otrok, ker so bili otroci z Rudna zajeti v osnovno šolo v Železnikih, kjer so septembra 1948 odprli novo šolo.Dražgoški otroci so v tem šolskem letu začeli obiskovat pouk v leseni baraki na Pikcovi njivi.
Spomladi 1953 so začeli z gradnjo novega šolskega poslopja. Delavcem iz Prekmurja so pomagali domačini. Šolarji so pomagali pri prelaganju kamenja. Ob polletju 1957/1958 so se šolarji preselili iz barake v novo šolsko poslopje. Pouk so imeli v jedilnici, ki so jo opremili še s starim pohištvom.
Slovesna otvoritev šole je bila v sklopu praznika nekdanje občine Želeniki dne 12. januarja 1958. Iz jedilnice so se preselili v novo in z novim pohištvom opremljeno učilnico.
S prvim januarjem 1963 je postala šola v Dražgošah oddelek osemletke v Železnikih. Finančno poslovanje in upraviteljske naloge so prenesli na matično šolo v Železnikih.
Med šolskim letom 1966/1967 je s strani skupščine občine Škofja Loka prišel predlog o ukinitvi šole v Dražgošah zaradi premajhnega števila otrok. Na sestanku dne 4. maja so vaščanom prikazali dobre in slabe strani ukinitve. Starši so se odločili, da šola ostane in da se le učenci višjih razredov vozijo v Železnike.
Trinajstega maja 1972 je v Dražgošah pričela delovati mala šola.
V juliju 1978 leta so šolsko stavbo začeli preurejati za celodnevni pouk. Prestavili so vhod, nekdanjo mladinsko sobo so preuredili v kuhinjo, vežo pa v jedilnico. Mladinska organizacija je dobila svoj prostor v nekdanji zbornici. Največja pridobitev te preureditve je bilo centralno ogrevanje vseh šolskih prostorov v šolski zgradbi, tudi obeh stanovanj in dvorane.
Petega februarja 1979 so Dražgošani začeli s celodnevnim poukom.
Od leta 1983 dalje je poleg priprave na šolo organiziran tudi potujoči vrtec.
V šolskem letu 1999/2000 smo v prvem razredu začeli s programom devetletke. Tako smo v tem šolskem letu imeli dva prva razreda: osemletke in devetletke. V tem letu smo tudi prvič imeli na šoli poleg dveh kombiniranih oddelkov tudi enega čistega. Prvi razred je bil namreč samostojni oddelek. Naslednje leto sta bila na šoli dva druga razreda in tako naprej do šolskega leta 2003/2004, ko smo imeli na šoli le še devetletkarje in nič več osemletkarjev.
V šolskem letu 2005/2006 pa sta bila zaradi manjšega števila otrok na šoli le še dva kombinirana oddelka in sicer en oddelek s trojno kombinacijo in eden z dvojno.
V oddelku s trojno kombinacijo je polovico časa prisotna tudi vzgojiteljica.
Poleti 2011 se je med šolskimi počitnicami začela prenova dražgoške šole. Šolo so dvignili za eno nadstropje in postavili streho.
V letu 2014 smo prešli na ogrevanje s sekanci. Zamenjana je bila peč.
V letu 2015 pa so v zgornjem nadstropju uredili tri učilnice, prostor za knjižnico, pisarno.
